Zdaj govori Anja Seničar v vlogi kuratorka razstave

»Najnovejši projekt avstrijske umetnice se po besedah kuratorke razstave Anje Seničar osredotoča na obalo kot liminalni prostor med morjem in kopnim, med znanim in neznanim.«

»Ta prehodna pokrajina postane izhodišče za razmislek o procesu nastajanja podobe in reprezentaciji nevidnega.«

»S pomočjo analognih tehnik in vključevanjem naravnih elementov – morske vode, sončne svetlobe, naplavin – razvija fotografski jezik, ki ni podrejen nadzoru, temveč se odpira nepredvidljivim transformacijam.«

»Na slikarskih platnih pogosto upodablja gore in razdrobljene podobe gorskih koč, ki vzbujajo občutek varnosti in predstavljajo prostore začasnih zatočišč.«

»Razpršena, večplastna dela so simptom in obenem metafora širšega eksistencialnega okolja, ki ga umetnica dosledno raziskuje v kontekstu lastne bivanjske izkušnje.«

»S telesom vstopamo v prostor in ga zaznavamo, hkrati pa prostor skozi naše telo vstopa v nas: telo torej postane liminalno območje prehajanj resničnosti. Dvom o zanesljivosti spreminjajoče se stvarnosti, ki je v današnjem svetu tako zelo prisoten, umetnica izkoristi kot vabilo za vstop v na videz statične postavitve, v katere gledalec z lastno telesno dinamiko vnaša nov pomen in postane aktivni udeleženec spreminjajoče se resničnosti.«